Miki Muster

Miki MusterKdo od Slovencev ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, medvedka Neewe, Ostrostrelca, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Pa nagajive zajke s televizijskega Cikcaka, reklame za trgovino Mercator, Viki kremo, Œunga Lunga, Jelovico in drugih zgodbic?

Avtor teh ljudskih stvaritev je Miki Muster, brez dvoma eden Najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu.

Naš najboljši avtor stripov in animiranih filmov je miren, zbran lovek, zadržanega in prijetnega vedenja, urejene zunanjosti, ljubezniv sogovornik, ki so mu puhle besede tuje, ki je stvaren in ravno prav zgovoren. Nasmešek se mu poredko prikrade na lica, a kadar se, je blag, nevsiljiv, prijeten. Tak je Miki Muster.

Rodil se je 22. novembra 1925. leta v Murski Soboti. Zgodnje otroštvo je preživel v Krmelju, kjer je njegov oe služboval kot prvi zdravnik v rudarski bolnišnici. Tu je konal prvi razred osnovne šole, dokonal pa v Ljubljani. Po konani gimnaziji se je vpisal na Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je dokonal študij kiparstva. Od leta 1952 do leta 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poroevalca v asopisnem podjetju TT (Tedenska tribuna), od 1. januarja 1974 pa ustvarja kot svobodni umetnik. Od leta 1973 pa do leta 1990 je uspešno ustvarjal v Nemiji. Štejemo ga med zaetnika slovenskega stripa in eden najuspešnejših ustvarjalcev na podroju stripa in risanega filma v evropskem merilu. Danes ve ne ustvarja, ampak uživa zaslužen pokoj v mirnem predelu Ljubljane, v Rožni dolini.

Miki Muster pri izdelavi kipaS stripom se je zael resneje ukvarjati že v študentskih letih, za risani film pa se je navdušil že kot otrok. "Spominjam se; živeli smo še v Krmelju, bil sem star morda kakih sedem let, ko smo šli v Ljubljano v kino. Predfilm je bila risanka - nekakšni hudiki so kurili ogenj in skakali okoli njega. To je bilo moje prvo sreanje z animiranim filmom in to mi je ostalo v venem spominu," se spominja Muster.

Ko je Muster zael risati, so pri nas poznali le Disneya. Muster ga je spoznal že kot otrok. Neko si je ogledal njegovo risanko in po tem so bile vse njegove misli združene le v to, kako bi sam napravil nekaj podobnega. Sam o tem pripoveduje takole: "Mislim, da je bilo to 1938. leta, ko še nisem bi star trinajst let. V Ljubljani so vrteli celoveerni film Sneguljica in sedem škratov. Bil sem zastrupljen. Sanjaril sem samo še o tem, da bi tudi jaz ustvarjal risane filme. Vsak košek papirja, vsi robovi šolskih zvezkov so bili porisani s škrati."

Tako je spoznal Disneyev stil in ga kmalu obvladal. Vendar ga Muster ni kopiral, prevzel je le njegovo gledanje na figuro. Sam o tem razmišlja takole: "Œar Disneyevih figur je v tem, da ni vzel loveka. Poloveil je predmete in živali ter jim dal privlano obliko. Zato so bolj priljubljene kot realistine loveške figure, kljub temu, da so risane. Živalim je dal loveški karakter, vsakemu je poiskal ustrezno žival, ki predstavlja doloen tip loveka. Œlovek se lažje istoveti z živaljo. To vemo že iz otroških let."

Dobitnik Viktorja za življensko delo leta 2000Mustrova risba je z leti dozorevala in se spreminjala. Karakter njegovih junakov se je oblikoval in dobival nove poteze. Diplomiral je iz kiparstva, a vendar ga je vseskozi zanimal strip. Vedno si je želel študirati risani film, pa za to ni imel možnosti. Najbližje risanemu filmu je bilo kiparstvo.

Za risani film je treba imeti obutek za tretjo dimenzijo, kiparstvo pa je študij giba. Pri filmu je treba upoštevati tri dimenzije: figura se obraa tako, da je obdelana z vseh strani.

Tudi med študijem kiparstva mu misel na risani film ni dala miru. Ker ni bilo nobene tovrstne literature, niti se takrat v Evropi še nihe ni ukvarjal s tem, ni bilo nikogar, ki bi mi lahko svetoval ali kaj pokazal. Zato sem se lotil eksperimentiranja na svojo roko. Leta in leta trdega dela so bila potrebna, da sem prišel do prvih rezultatov. Vse sem moral odkriti sam, pa tudi materialov takrat ni bilo, saj vasih še papirja nismo imeli."

Sasoma si je pridobil tudi jasno prepoznavnost. Pri svojem ustvarjanju je pero zamenjal s opiem, s imer si je pridobil fleksibilnost in pri stripu potrebno mehkobo. Vsakdo, ki je videl njegovo risbo, strip ali slikanico, je takoj vedel - to je Miki Muster.

Prvi lik, ki ga je Miki Muster obudil v življenje, je gotovo Zvitorepec. Dogodivšine Zvitorepca je risal in pisal neprekinjeno polnih petindvajset let. "Poskušal sem ustvariti slovenski strip. Iskal sem junaka iz naših pravljic. V njih je najbolj pogosta žival lisica zvitorepka, jaz pa sem jo spremenil v Lisjaka Zvitorepca, mojega junaka." Kasneje se temu junaku pridružila še Lakotnik in Trdonja. Ta nepozabna trojica postane središe vsega dogajanja v Mustrovih zgodbah, ki jih je preko štirideset.

Leta 2000 je v Münchnu na svetovnem prvenstvu veteranov v plavanju na 5000m osvojil zlato odlijeObenem pa se je Miki Muster ukvarjal tudi z animiranim filmom. Ravno Zvitorepec je bil prvi junak, ki je s pomojo njegovega svinnika naredil dva tri korake in preskoil plot. Prvim poskusom so sledila tudi prva naroila za risane filme. Med prvimi je bilo podjetje Viba film iz Ljubljane, ki je naroilo ve tridesetminutnih filmov. To so bili filmi Pušica, Zimska zgodba in Kurir Nejek. Od leta 1967 pa se je Muster popolnoma posvetil televizijskim risanim filmom. Tega pionirskega dela, ki je poasi prineslo tudi kakovost na visoki ravni, se Muster takole spominja: "Zvone sinhronizacije takrat nismo poznali in smo govor, glasbo, šume oddajali kar v živo. V tonskem studiu smo se drenjali napovedovalec, jaz z magnetofonom in rekviziti, s katerimi sem ustvarjal šume in razne hrupe, pa še kdo. Risana reklama je bila kratka in vasih zlepljena iz ve kot petdesetih koškov filma. Imeli smo sreo, saj se na projekciji v živo film ni nikoli strgal. Bilo je veliko entuziazma, zagnanosti, veselja."

Tako je v obdobju od leta 1967 do leta 1990 nastalo okoli 380 reklamnih spotov, med katerimi so bili najbolj popularni Cikcak zajki, Šumi (bomboni Visoki C), trgovino Mercator, Kolinska (Viki krema, Œunga Lunga) Podravka (Medolino in juhe), Medex, Fructal dvojni A), Dana in Jelovica (Ne bo vam uspelo). Poleg tega pa je delal še za druge stalne naronike, kot so bili Elan, Aero, Emo, Termika in drugi.

Želja po raziskovanju in ustvarjanju pravega risanega filma ga je pripeljala v tujino, kjer je leta 1973 kot svobodni umetnik pri Bavaria filmu v Münchnu zael animirati serijske filme. Ko je sredi sedemdesetih let sreal Guillerma Mordilla, humorista in karikaturista, je nastala serija štiristotih risanih filmov, v skupni dolžini skoraj štiristo minut. Ta serija je imela izreden uspeh in so jo vrteli po vsem svetu. Muster-Mordillove risanke odkupili televizijski studiji iz tridesetih držav, kljub temu pa boste v filmski špici zaman iskali avtorjev podpis, saj so vsi krediti za realizacijo šli Mordillu, ki si je lik izmislil in producentu Manfredu Schmidtu. Prav tako se je uspešno lotil tudi filmov o Nicku Knattertonu po istoimenskem stripu Manfreda Schmidta.

Miki Muster ob svoji karikaturiMiki Muster je v Nemiji ostal do leta 1990. V tem asu je ustvaril okoli 600 minut risanega filma. Serija Mordillo (400 minut), serija enaindvajsetih filmov Oma bitte kommen (105 minut), serija o detektivu Nicku Knattertonu (200 minut) in filmi o otroškem varevanju (20 minut) so sad ustvarjalnega, trdega in resnega dela. "Skupaj sem v tem asu ustvaril za deset ur risanega filma, kar v povpreku znese sedem sekund dnevno. Vse sem delal sam. Od scenarijev, animacije, kopiranja in slikanja ozadij. Le barvali in snemali so drugi. Pri tem sem vsako leto zrisal še pet do deset reklamnih spotov za ljubljansko televizijo, risal pa sem tudi stripe za nemške naronike."

Slikanice, ki jih je Miki Muster zrisal po prirejenih zgodbah svetovnih avtorjev, delno tudi po originalnih zgodbah slovenskih pisateljev, eno pa je napisal tudi sam, so izhajale približno deset let kot podlistek v dnevnem asopisu Slovenski poroevalec od leta 1955 dalje. Nekaj jih je bilo pozneje tudi enkrat ali dvakrat ponatisnjenih v knjižni obliki.

Ob vsem tem pa so seveda nastajale stripovske zgodbe, ki jih je Miki Muster napisal in narisal v obdobju od leta 1952 do leta 1973, ko je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poroevalca, pri asopisnem podjetju TT. Izhajale so v prvem povojnem ilustriranem slovenskem, tedniku PPP (Poletove podobe in povesti), ki je zael izhajati leta 1952, in v asopisu TT (Tedenska tribuna).

Na podelitvi srebrnega reda za zasluge leta 2014Vse zgodbe so bile vse vsaj še enkrat ponatisnjene. Prvi kot posamezne zgodbe v zvezkih, nato kot zbrana dela v osmih knjigah, ki so obsegale od 200 do 470 strani, naslednji kot jubilejna izdaja ob avtorjevi 80. obletnici rojstva, tokrat edinkrat v formatu A4 in zadnji kot popolna in kronološko urejena zbirka enajstih knjig. Nekaj zgodb je v šestdesetih letih ponatisnil tržaški Novi list, nekaj mariborski Veer, nekaj pa Dolenjski list. Pripravljali so se tudi prevodi v madžaršino, nemšino, italjanšino in hrvašino, ki pa tržno niso bili uspešni.

Najboljši in najplodovitejši slovenski avtor stripov in animiranih filmov Miki Muster za svoje delo v preteklosti ni prejel veliko nagrad, ker se ni nikoli udeleževal posebnih "uradnih" sestankov združenj ilustratorjev in je bil ves as samotni jezdec, ki je ustvarjal stran od drugih. Leta 1978 je jugoslovansko združenje Klub devete umetnosti ustanovilo nagrado Andrija Maurovi‡ za dosežke na podroju stripa. Prvi jo je prejel Miki Muster za svoje življenjsko delo. Ob podelitvi so zapisali: "MIKI MUSTER kot doslej najbolj izraziti slovenski ustvarjalec grafine literature, kot avtor, ki je v disnejevski tradiciji karikaturistinega živalskega stripa ustvaril svojstvene kvalitetne dosežke zlasti v zgodnejšem obdobju, iz katerega vrsta stripov tako po risarski neoporenosti kot po scenaristini obdelavi spada med temelje slovenskega in jugoslovanskega stripa in se hkrati uvrša med klasike evropske devete umetnosti." Leta 2000 je Akademija Viktor podelila Miki Mustru Viktorja za življenjsko delo, Obina Ljubljana pa se mu je leta 2003 oddolžila s priznanjem mesta Ljubljane. Leta 2014 mu je predsednik države podelil srebrni red za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na podroju slovenskega animiranega filma in stripa.

Leta 2015 je Prešernov sklad podelil Miki Mustru Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Po prevzemu nagrade je bil kratek, saj je, kot je dejal, povedal že vse: "Ko sem bil otrok, sem sanjal o tem, da bom zabaval generacije otrok in mislim, da mi je uspelo. Imam pa željo. Œe imate tudi vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se meni."