Napisal: Andraž Gombač

Že leta 1971 je legendarni Miki Muster mlade bralce ekološko osveščal s pustolovščino Skok v prihodnost, na katero je poslal svoje stripovske junake. Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik potujejo pol stoletja v prihodnost, v našo dobo, leto 2020, v katerem ljudje nosijo maske, četudi ne zavoljo virusa.

Začne se s sprehodom v gozd, poskusom nabiranja gob in zgroženostjo ob spoznanju, da mnogi smeti raje vlačijo v naravo, namesto da bi jih odpeljali na urejena odlagališča. Pa niti snaga, inšpekcija in druge službe ne delujejo, kakor bi morale, samo še prispevajo k zmedi in neredu, zato jih Miki Muster zbada s satirično ostjo in v kotiček pripiše: “Vsaka podobnost z resničnim stanjem NI zgolj naključna.”

Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik si v epizodi Skok v prihodnost (1971) zaželijo spoznati, kaj čaka naš planet, zato s svojim časovnim strojem odpotujejo v leto 2020. Uzrejo grozljive prizore: ljudje se naokrog sprehajajo z maskami, ne sicer v obrambi pred koronavirusom, marveč zaradi skrajno onesnaženega, strupenega zraka. Svežega si kupujejo na črpalkah, jim pojasni postavno dekle, tega dne njihova vodička po Ljubljani. Izroči jim plinske maske in jih popelje na Tromostovje. Danes, ko z več koncev sveta poročajo, da v izrednih razmerah, po zaustavitvi industrije in prometa, spet vidijo zvezde na nebu in ribe v vodi, je tembolj zanimivo gledati stripovske risbice, na katerih je Ljubljanica “samo še umazana brozga, pokrita z debelo plastjo gnijočih odpadkov”. Ljudje živijo globoko pod zemljo, pijejo vodo iz konzerv, cveti kemična proizvodnja hrane …

Muster si privošči tudi prijem, ki se ga ne bi sramovali niti mojstri postmodernizma: ko dekle nove znance predstavi staršem, se jih oče silno razveseli, pozna jih, saj je kot deček bral njihove dogodivščine, so junaki njegove mladosti.

V tem strašnem svetu dekle pripomni: “Nam, ki smo se rodili spodaj, je lažje, naši starši pa vedno tožijo za soncem in zelenjem.”